-
1 cloister
['kloistə](a covered walk forming part of a monastery, church or college.) stebrišče* * *I [klɔistə]nounsamostan; krita samostanska kolonada; architecture stebriščeII [klɔistə]transitive verbzapreti v samostanto cloister o.s. — umakniti se v samoto -
2 seclude
[siklú:d]transitive verbločiti, osamiti, izključiti; oddaljiti, odstranitito seclude o.s. from the world — umakniti se v samoto, živeti v osamljenosti -
3 sequester
[sikwéstə]1.transitive verbločiti, oddeliti, osamiti, izolirati; juridically zaseči, zapleniti, sekvestrirati; izročiti v upravljanje neki tretji osebi; juridically zapleniti, rekvirirati, konfiscirati (sovražnikovo lastnino)to sequester o.s. (from the world) — umakniti se v samoto (proč od sveta), izolirati se;2.intransitive verbodreči se svojemu deležu v zapuščini umrlega moža (o vdovi) -
4 retreat
[ri'tri:t] 1. verb1) (to move back or away from a battle (usually because the enemy is winning): After a hard struggle, they were finally forced to retreat.) umakniti se2) (to withdraw; to take oneself away: He retreated to the peace of his own room.) umakniti se2. noun1) (the act of retreating (from a battle, danger etc): After the retreat, the soldiers rallied once more.) umik2) (a signal to retreat: The bugler sounded the retreat.) znak za umik3) ((a place to which a person can go for) a period of rest, religious meditation etc: He has gone to a retreat to pray.) samota* * *I [ri:trí:t]nounumik, umikanje; military znak za umik, znak s trobento, da je čas za nočni počitek; umaknitev v samoto, odmaknjenost, osamljenost; zatočišče, pribežališče; dom, zavod (za umobolne, za alkoholike)to beat a retreat, to make retreat — umakniti se (tudi figuratively)to make good one's retreat — uspešno, srečno se umakniti, izmuznitiII [ri:trí:t]intransitive verb military umakniti se, odstopiti; oddaljiti se, zbežati (nazaj); transitive verb (šah) potegniti (figuro) nazajto retreat into one's shell figuratively postati molčeč, umakniti se v molk
См. также в других словарях:
odtegníti — in odtégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
